Usposabljanje EUI: Upoštevanje horizontalnih načel v projektih urbanega razvoja
(English below)
Slovenska mesta in občine, ki izvajajo celostne teritorialne naložbe (CTN) ali projekte v okviru dogovora za razvoj regij (DRR) se soočajo z vse večjimi zahtevami, da svoje projekte in tudi krovne strategije urbanega razvoja uskladijo z zahtevnimi okoljskimi, podnebnimi in trajnostnimi standardi. Vključevanje horizontalnih načel, kot so »Ne povzroči znatne škode« (do no significant harm − DNSH), podnebna odpornost (climate proofing), Novi evropski Bauhaus ter skladnost z Uredbo EU o obnovi narave, na lokalni ravni predstavlja tako konceptualni kot tudi praktični izziv. Poleg tega uveljavljanje načel, ki prispevajo k podnebni odpornosti, pogosto trči ob druga pravila, kot je na primer varovanje kulturne dediščine.
Namen usposabljanja je bil udeležence, zaposlene na občinah in druge deležnike urbanega razvoja, opremiti z znanjem in praktičnimi orodji, potrebnimi za uspešno pripravo ter izvedbo projektov ob upoštevanju horizontalnih načel.
Udeleženci so sodelovali na dveh od treh tematskih sklopov, osnovanih na primerih dobrih praks:
- Načelo »Ne povzroči znatne škode« (DNSH) in krepitev podnebne odpornosti pri infrastrukturnih projektih, povezanih z urbano prenovo
- Izvajanje Uredbe EU o obnovi narave v praksi
- Prilagajanje podnebnim spremembam v urbanih območjih z režimi varstva kulturne dediščine
Dogodek je bil tudi priložnost za izmenjavo pogledov na dotične tematike na nacionalni ravni in za izmenjavo izkušenj s sistemsko podporo mestom in občinam v drugih evropskih državah.
Prvi dan usposabljanja se je zaključil z ogledom celostnih teritorialnih naložb v Celju in družabnim dogodkom.
Na dogodku so sodelovali predstavniki Evropske komisije, ministrstev, mestnih občin, občin, regionalnih razvojnih agencij in drugih deležnikov.
Program je na voljo tukaj.
Predstavitev študij primerov in govork najdete tukaj.
Poročilo
Zbrane je najprej pozdravil Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora, ki je v vlogi slovenske kontaktne točke Evropske pobude za mesta s podporo Mestne občine Celje organiziralo usposabljanje. Pozdravil je široko udeležbo predstavnikov evropskih institucij, ministrstev, občin, razvojnih agencij ter strokovnih organizacij, in še posebej pozdravil gostje iz tujine. Povedal je, da je usposabljanje namenjeno podpori mestom in občinam pri vključevanju zahtevnih okoljskih, podnebnih in trajnostnih standardov v projekte in strategije urbanega razvoja. Dogodek je priložnost za izmenjavo izkušenj na nacionalni in mednarodni ravni ter za boljše poznavanje priložnosti, ki jih ponujata Evropska pobuda za mesta in program URBACT.
V imenu Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je udeležence pozdravil Gabriel Mezang Nkodo. Pozdravil je udeležence in poudaril osrednjo vlogo mest pri uresničevanju ciljev evropske kohezijske politike, zlasti na področju zelenega prehoda, digitalizacije, odpornosti in družbene pravičnosti. Izpostavil je, da nova finančna perspektiva postavlja horizontalna načela v jedro vseh naložb – ne kot birokratsko zahtevo, temveč kot vodilo za bolj kakovostne, trajnostne in vključujoče projekte. Med ključnimi načeli je izpostavil načelo »da ne škoduje bistveno« (DNSH), krepitev podnebne odpornosti, načela novega evropskega Bauhausa, spoštovanje temeljnih pravic, enakosti spolov ter preprečevanja diskriminacije. Ob zaključku je poudaril, da horizontalna načela niso ovire, temveč smerokazi za razvoj zelenih, pravičnih in vključujočih mest.
Župan Matija Kovač je udeležence pozdravil v imenu Mestne občine Celje in poudaril, da je mesto ponosni gostitelj konference, ki poteka v Tehnoparku, pomembnem evropsko sofinanciranem projektu za razvoj mestnega jedra. Izpostavil je, da Celje – kot tudi druge mestne občine – izvaja številne evropsko financirane projekte, pri katerih si prizadevajo dosledno upoštevati horizontalna načela, pri čemer je ključno, da se ta upoštevajo že v fazi načrtovanja, ne šele retroaktivno. Predstavil je pet temeljnih strateških ciljev občine (mesto s posluhom za ljudi, trajnostni urbani razvoj, zeleno mesto po meri ljudi, srce regije, solidarna in povezana skupnost), ki se močno prekrivajo z evropskimi načeli. Celje je ponosno tudi na sodelovanje v projektu EUI MAG-NET, osredotočenem na preprečevanje bega možganov in razvoj politike, ki talente privablja ter ohranja. Projekt vključuje ukrepe na področju stanovanjske politike, energetskih skupnosti, trajnostne mobilnosti, mestnega utripa in naprednih gospodarskih dejavnosti.
Eilish O’Loughlin je prek videa zbrane pozdravila v imenu sekretariata Evropske pobude za mesta (EUI). Predstavila poslanstvo EUI, ki s proračunom 395 milijonov evrov mestom v EU nudi ne le financiranje inovativnih projektov, temveč tudi znanje, orodja, mreže in podporo za krepitev zmogljivosti. Predstavila je tri glavna področja podpore: financiranje inovativnih projektov, aktivnosti za krepitev zmogljivosti (izmenjave mest, medsebojni pregledi, usposabljanja) ter ustvarjanje in deljenje znanja prek platforme Portico. Izpostavila je, da so dogodki za krepitev zmogljivosti edinstveni zaradi svojega praktičnega formata, ciljno usmerjene zasnove in tesne povezave s kohezijsko politiko. Udeleženci bodo pridobili uporabna orodja, veščine, povratne informacije in nove povezave, predvsem pa podporo za učinkovitejše izvajanje urbanih strategij in pridobivanje sredstev EU.
Uvodni panel: Urbani razvoj v kontekstu horizontalnih načel
Uvodni panel je obravnaval vlogo horizontalnih načel v urbanem razvoju ter izzive, s katerimi se soočajo države članice, ministrstva in mesta pri njihovem vključevanju v projekte. Razprava je pokazala, da se horizontalna načela uveljavljajo kot obvezni del načrtovanja, pri čemer so sodelujoči izpostavili potrebo po zgodnjem vključevanju teh zahtev, jasnih smernicah ter kontinuirani podpori lokalnim skupnostim.
Benjamin Rolles z Generalnega direktorata Evropske komisije za okolje, ki se nam je pridružil prek videoklica je predstavil zahteve Uredbe o obnovi narave, ki prvič celovito vključuje tudi urbana območja. Poudaril je obveznost ohranjanja in povečevanja zelenih površin ter uporabo podatkovnih orodij za spremljanje pokritosti z drevesnimi krošnjami, poplavne ogroženosti in vročinskih otokov. Mesta bodo morala zagotoviti, da nove prostorske ureditve ne prispevajo k nadaljnjemu zmanjševanju biotske raznovrstnosti, pri čemer bo Evropska komisija razvila podporna orodja za izvajanje teh zahtev.
Borut Cink s Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije (JRC) je pojasnil namen novega evropskega Bauhausa (NEB), ki združuje trajnostne, estetske in skupnostne elemente urbanega razvoja. Predstavil je vlogo kulturne in prostorske kakovosti kot sestavnega dela evropskih razvojnih politik ter poudaril, da se pristop NEB že odraža v številnih projektih in pobudah po Evropi, tudi v Sloveniji.
Gabriel Mezang Nkodo z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je pojasnil, da so horizontalna načela sestavni del kohezijske politike v obdobju 2021–2027. Opozoril je, da vključujejo tako načelo »ne povzroči znatne škode« (DNSH) kot preverjanje podnebne odpornosti ter da je ministrstvo pripravilo smernice za izvajanje obeh zahtev. Ti dokumenti bodo služili kot podlaga za pripravo in izbor projektov, pri čemer je ključno, da se horizontalna načela vključijo že v začetne faze načrtovanja.
Janez Berdavs z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo je predstavil rezultate uvajanja podnebne odpornosti v okoljsko zakonodajo. Novi podnebni zakon določa obveznost preverjanja podnebne odpornosti za projekte, ki zahtevajo presojo vplivov na okolje. Ministrstvo vzpostavlja nove podporne mehanizme, med njimi podnebno pisarno za občine in projekt LIFE Adapt, ki bo namenjen dvigu lokalnih kompetenc na področju prilagajanja podnebnim spremembam.
Lenča Humerca Šolar z Ministrstva za naravne vire in prostor je predstavila prostorski vidik obravnavanih tem in izpostavila, da je obnova ter upravljanje naravnih površin neposredno povezano s prilagajanjem na podnebne spremembe. Analize kažejo, da večina občin v Sloveniji dosega ustrezne deleže zelenih površin, vendar ostaja potreba po sistematičnem vključevanju podnebnih tveganj v prostorske akte. Predstavila je načrtovane nacionalne podlage in nadgradnjo prostorske zakonodaje, ki naj bi omogočila bolj dosledno izvajanje obveznosti iz evropskih uredb.
Saša Heath-Drugovič z Mestne občine Celje in Združenja mestnih občin Slovenije je predstavila izzive mest pri upoštevanju horizontalnih načel. Izpostavila je, da so se mestne občine s temi načeli srečevale že v preteklih perspektivah, vendar se težave pogosto pojavijo, ko so zahteve vključene prepozno, po izdelavi projektne dokumentacije. Kot primer dobre prakse je navedla projekt Tehnoparka Celje, ki je bil zasnovan v skladu s trajnostnimi smernicami že pred uvedbo teh pravil. Po njenem mnenju je za uspešno izvajanje ključna pravočasna integracija horizontalnih načel.
Natalija Šimunović z Ministrstva za regionalni razvoj in EU sklade Republike Hrvaške je predstavila hrvaške izkušnje z integracijo horizontalnih politik v projektno dokumentacijo. Na Hrvaškem so se ob razširitvi mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN) pojavile težave zaradi nepoznavanja novih zahtev, predvsem podnebne odpornosti (climate proofing). Projektne dokumentacije so bile pogosto pripravljene brez teh elementov, kar je povzročalo zamude in dodatne stroške. Poudarila je, da je nujno pravočasno in jasno komuniciranje pravil ter sistematično usposabljanje lokalnih izvajalcev.
Celotna razprava je poudarila, da horizontalna načela predstavljajo temelj za pripravo kakovostnih urbanih projektov. Ključni izziv ostaja njihovo pravočasno vključevanje, jasna razlaga zahtev ter zagotovitev strokovne podpore mestom in občinam. Panel, ki sta ga povezovala Nataša Beltran in Klemen Strmšnik je pokazal, da so reforme na evropski in nacionalni ravni že v teku, medtem ko so lokalne skupnosti v različnih fazah pripravljenosti na izvajanje novih standardov.
//
Zaključni panel: Povezovanje rezultatov z Novim evropskim Bauhausom
Zaključni panel je bil namenjen povezovanju rezultatov dvodnevnega usposabljanja z okvirom Novega evropskega Bauhausa ter razmisleku o tem, katere ugotovitve so se izkazale kot najbolj relevantne za nadaljnje delo. Razpravo je odprl Borut Cink s Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije, ki je poudaril, da je dogodek omogočil neposreden vpogled v izzive, s katerimi se deležniki srečujejo pri prenosu načel Novega evropskega Bauhausa v prakso. Opozoril je, da se številni akterji intuitivno že gibljejo v smeri, skladni z načeli Bauhausa, vendar ta prizadevanja pogosto niso sistematično prepoznana ali vključena v uradne dokumente in postopke. Kot ključno izkušnjo je izpostavil, da tovrstni dogodki bistveno skrajšajo »informacijsko verigo« med terenom in evropskimi institucijami ter omogočajo boljše načrtovanje podpornih mehanizmov na ravni Komisije. Ob tem je napovedal prihajajoče dokumente, namenjene državam članicam, s priporočili za vključevanje načel Bauhausa v sektorske politike, ter spodbudil trajnejše vključevanje lokalnih in nacionalnih deležnikov v evropske skupnosti NEB.
Ivana Štrkalj z Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj je izpostavila izkušnje ministrstva pri uvajanju načel Novega evropskega Bauhausa v projekte v okviru načrta za okrevanje in odpornost ter kohezijske politike. Pri tem je poudarila, da so se vsi vpleteni morali sproti učiti, kako načela – lepota, trajnost in skupnost – vključiti v projektne prijave. Ocenila je, da bodo potrebna nadaljnja vlaganja v krepitev kompetenc tako znotraj ministrstva kot med posredniškimi telesi, da bi zagotovili enotno razumevanje in vrednotenje projektov. Opozorila je tudi, da je Novi evropski Bauhaus prisoten v številnih evropskih finančnih programih, ne le v mehanizmih kohezijske politike, zato bi morali slovenski deležniki proaktivno izkoriščati priložnosti v širšem evropskem okviru.
Ines Lupše z Ministrstva za naravne vire in prostor je povzela, da je dogodek ponudil jasno sliko o tem, kako se načela Novega evropskega Bauhausa že uresničujejo v praksi, saj je bila tako lokacija dogodka kot njegova izvedba povezana z načeli prenove, sodelovanja in multidisciplinarnosti. Izpostavila je pomen veščin, potrebnih za upravljanje procesov, kot so komunikacija, vključevanje deležnikov in medsektorsko usklajevanje, ki so ključne za uspeh projektov, a pogosto premalo razvite. Opozorila je na pomembno povezavo med razvojnimi projekti in temami, ki jih ministrstvo naslavlja, zlasti obnovo narave in podnebne spremembe. Deležnike je usmerila k že obstoječim priporočilom za naravi temelječe rešitve in drugim vsebinam, ki jih je pripravilo ministrstvo. Kot nujno je izpostavila tudi krepitev kompetenc za uporabo podatkovnih orodij, simulacij in vizualizacij, ki so pomemben del načrtovanja in komuniciranja prostorskih rešitev.
Saša Heath-Drugovič z Mestne občine Celje in Združenja mestnih občin Slovenije je povzela stališča lokalnih skupnosti. Kot najpomembnejša elementa je izpostavila partnerstvo in izmenjavo dobrih praks ter poudarila, da se lokalni deležniki z vsebinami horizontalnih načel srečujejo že dlje časa. Po njenem mnenju trenutni izzivi izhajajo predvsem iz razlik v razumevanju in interpretaciji pravil med različnimi ravnmi upravljanja, kar povečuje administrativna bremena ter podaljšuje postopke izvajanja projektov. Opozorila je, da kohezijska politika pogosto uvaja novosti v valovih, zato se deležniki težko pravočasno prilagodijo zahtevam, kar vpliva na izvedbo in dinamiko črpanja sredstev. Hkrati je izrazila zadovoljstvo nad kakovostjo usposabljanja in poudarila, da so dogodki, kot je ta, ključni za skupno razumevanje izzivov.
V razpravo sta se vključili tudi gostji iz tujine. Theresa Fink z avstrijskega tehnološkega inštituta (AIT) in Goranka Grgić iz Varaždina sta opozorili na pomen mednarodnega sodelovanja in izmenjave izkušenj pri uvajanju načel Bauhausa, pri čemer sta podprli nadaljnje mreženje in sodelovanje s slovenskimi mesti.
V zaključnem delu so udeleženci v razpravi izpostavili potrebo po vključevanju projektantov v tovrstna srečanja, saj so ti ključni za prenos načel v projektno dokumentacijo. Predstavniki mest so izrazili, da projektantske ekipe pogosto ne poznajo ustreznih pristopov, zato bi bilo koristno sistematično vključevanje stroke v usposabljanja. Izpostavljeno je bilo, da se prvi premiki na tem področju že dogajajo.
Panel se je sklenil z razmislekom o vlogi evropskih razpisnih mehanizmov. Pri tem je bilo pojasnjeno, da je Evropska pobuda za mesta že izvedla razpis, neposredno usmerjen v Novi evropski Bauhaus, in da bo nadaljnji razvoj odvisen od interesov držav članic ter političnih odločitev Evropske komisije v okviru prihodnjih programov. V razpravi se je odprlo tudi vprašanje stanovanjskih politik in pomena povezovanja kakovostne gradnje z dostopnostjo stanovanj. Predstavniki mest so izpostavili pomen ohranjanja socialnega miksa kot ene od prednosti slovenskega prostora ter kot elementa, ki ga je treba ohraniti pri prihodnjem načrtovanju.
Zaključni panel je tako povzel ključne ugotovitve dvodnevnega usposabljanja in poudaril potrebo po sistematičnem povezovanju lokalnih potreb, nacionalnih politik in evropskih usmeritev. Udeleženci so se strinjali, da bo za učinkovito izvajanje načel Novega evropskega Bauhausa potrebna krepitev kompetenc, boljše medsektorsko sodelovanje in redna izmenjava izkušenj med vsemi ravnmi izvajanja.
Fotografije si lahko ogledate tukaj.
Gradiva:
EUI usposabljanje_plenarno_1 dan
EUI usposabljanje_plenarno_2 dan
EUI usposabljanje _Interaktivna delavnica 2
EUI usposabljanje _Interaktivna delavnica 2_materiali
EUI usposabljanje _Interaktivna delavnica 2_TALEA
EUI usposabljanje _Interaktivna delavnica 3
EUI usposabljanje _Interaktivna delavnica 3_materiali
EUI usposabljanje_Interaktivna delavnica 1_Delovna_pola_DNSH
EUI usposabljanje_Interaktivna delavnica 1_Delovna_pola_podnebna_odpornost
-
Usposabljanja so ena od aktivnosti, ki jih Evropska pobuda za mesta (EUI), poleg izmenjave mest in medsebojnega pregleda trajnostnih urbanih strategij (peer review), izvaja za krepitev zmogljivosti mest.
Usposabljanje je organiziral IPoP – Inštitut za politike prostora v vlogi Urbane kontaktne točke, nacionalne točke Evropske pobude za mesta (EUI) s podporo Mestne občine Celje. Usposabljanje sta vodila Katarina Pogačnik in Klemen Strmšnik, strokovnjaka Evropske pobude za mesta.
//
EUI capacity building event: Integrating horizontal principles into urban development projects
Urban Contact Point for Slovenia organised a two-day EUI capacity building event Integrating Horizontal Principles into Urban Development Projects on 19–20 November 2025 in Tehnopark Celje, Slovenia.
Slovenian cities and municipalities implementing Integrated Territorial Investments (ITIs) or projects under the Regional Development Agreements (RDAs) are facing increasing demands to align their projects and overarching urban development strategies with complex environmental, climate, and sustainability standards. Integrating horizontal principles—such as the Do No Significant Harm (DNSH) principle, climate proofing, the New European Bauhaus, and compliance with the EU Nature Restoration Regulation—poses both conceptual and practical challenges at the local level. In addition, the application of principles that contribute to climate resilience often clashes with other rules, such as cultural heritage protection.
The purpose of the training was to equip participants—municipal employees and other urban development stakeholders—with the knowledge and practical tools needed to successfully prepare and implement projects while respecting horizontal principles.
Participants were able to attend two of the three thematic sessions, based on good practice examples:
- Do No Significant Harm (DNSH) principle & Climate proofing in the context of infrastructure projects related to urban regeneration
- Compliance with the EU Nature Restoration Law
- Adaptation to climate change in urban areas with cultural heritage protection regimes
The event also provided an opportunity to exchange perspectives on these topics at the national level and to share experiences with systemic support for cities and municipalities in other European countries.
The first day of the training concluded with a study visit to Integrated Territorial Investments in Celje and a networking event.
The participants were representatives of the European commission, ministries, urban municipalities, municipalities, regional development agencies and other stakeholders.
Agenda can be found here.
Case studies and speaker information can be found here.
Capacity-building events are one of the key instruments of the European Urban Initiative (EUI), alongside city-to-city exchanges and peer reviews.
The training was organised by IPoP – Institute for Spatial Policies in its role as the Urban Contact Point, the Slovenian national contact point of the European Urban Initiative (EUI), with the support of the City of Celje. The capacity building was led by Katarina Pogačnik and Klemen Strmšnik, experts of the European Urban Initiative.
Foto: Žiga Kolšek