Raziskovanje koncepta kompaktno mesto

Ob objavi poziva za sodelovanje v novem tematskem partnerstvu z naslovom »Kompaktna mesta – trajnostno prostorsko načrtovanje in omejevanje razpršene gradnje« za lažje razumevanje teme z vami delimo ključne poudarke iz intervjuja s strokovnjakinjo na področju strateškega planiranja Ivano Katurić, ki je pripravila predhodno analizo (Ex-Ante Assessment).

Ivana Katurić je docentka za trajnostni urbani razvoj na Univerzi v Reki in direktorica organizacije Urbanex, evropske raziskovalne in svetovalne organizacije, ki se ukvarja s trajnostnim razvojem.

Kompaktno mesto kot prostorski model združuje okoljske, gospodarske in družbene cilje s spodbujanjem zgoščevanja, prenove obstoječih območij in omejevanjem širjenja pozidave na nova zemljišča. Strategije kompaktnih mest so v zadnjem času pridobile na pomenu zaradi vse večje vloge, ki jo imajo mesta pri sledenju načelom trajnostnega razvoja. Mesta v luči segrevanja podnebja, omejenih virov in naraščajočih pritiskov na prostorske in infrastrukturne sisteme iščejo načine, kako zagotoviti kakovostno bivanje, obenem pa zmanjšati okoljski odtis.

Kompaktno mesto omogoča učinkovitejšo rabo prostora, podpira boljši dostop do storitev in javnega prevoza ter prispeva k ohranjanju naravnega okolja. Evropska mesta že ponujajo številne primere dobrih praks, ki dokazujejo, da imajo zgoščevanje, regeneracija in omejevanje pozidave ključno vlogo pri prehodu v bolj trajnostno in odpornejšo urbano prihodnost.

Katurić je v intervjuju poudarila, da je ena največjih zmot v razumevanju kompaktnih mest prepričanje, da obstaja enotna rešitev za vse prostorske kontekste. Nasprotno predhodna analiza kaže, da je trajnostna urbanizacija kompleksen in večdimenzionalen proces, ki zahteva usklajevanje gospodarskih, okoljskih in družbenih ciljev. Kompromisi so neizogibni, ključno pa je oblikovanje celovitih prostorskih politik, ki te dileme obravnavajo premišljeno.

Prav tako pogosto slišani argument, da zgoščevanje mest povzroča rast cen stanovanj, medtem ko razpršena urbanizacija omogoča cenovno dostopnejše bivanje, ni vedno utemeljen. Raziskave namreč kažejo, da lahko na dostopnost stanovanj vpliva tudi način upravljanja in določanje vrednosti zemljišč. Draginja, ki se kaže na nepremičninskem trgu, mobilnostna in energetska revščina so medsebojno povezani pojavi, ki jih je treba nasloviti v širšem okviru trajnostnega urbanega razvoja.

Posebno pozornost Katurić namenja vlogi majhnih in srednje velikih mest, ki so v evropskih politikah pogosto spregledana, čeprav so ključni akterji trajnostne urbanizacije. Njihove prostorske značilnosti in izzivi se razlikujejo glede na to, ali so del funkcionalnega urbanega območja ali ne. V obeh primerih se soočajo z omejenimi upravnimi in finančnimi kapacitetami, kar otežuje njihovo vključevanje v evropske pobude in mehanizme podpore, zato partnerstvo izpostavlja potrebo po prilagojenih ukrepih, ki upoštevajo raznolikost urbanih kontekstov in krepijo možnosti za sodelovanje vseh tipov mest v večnivojskem upravljanju.

V času, ko so v razpravah o prihodnosti mest prisotni različni koncepti, npr. 15-minutna in regenerativna mesta, ostaja zgoščevanje pomemben in povezovalen okvir. Kot poudarja Katurić, naj ne bi nekritično prevzemali aktualnih konceptov, temveč jih je treba analizirati in po potrebi dopolnjevati. Kompaktna mesta predstavljajo nadaljevanje evropske tradicije trajnostnega urbanega razvoja, saj ponujajo konkretna orodja za omejevanje širjenja mest, zgoščevanje in prenovo obstoječih urbanih območij.

K temu pristopu prispevajo tudi aktualni zakonodajni procesi na ravni EU, kot sta Direktiva o spremljanju tal in Uredba o obnovi narave, ki uvajata nove zahteve glede spremljanja pozidanosti tal, ohranjanja zelenih površin in povečanja pokritosti z drevesnimi krošnjami. Zgoščevanje omogoča strukturiran odziv na te zahteve, a mora obenem zagotoviti tudi družbeno ravnotežje, kar je pogosto spregledano. Novo partnerstvo se mora zato osredotočiti na raznolikost izkušenj mest in razviti rešitve za ključna področja, kot so dostopnost stanovanj, energetska in mobilnostna revščina.

Agenda EU za mesta s svojimi partnerskimi pristopi omogoča dolgoročno aktivacijo akterjev na različnih ravneh. Prejšnja partnerstva, denimo na temo trajnostne rabe tal in na naravi temelječih rešitev, so pokazala, kako lahko tovrstno sodelovanje vpliva na zakonodajo in finančne mehanizme. Partnerstvo Kompaktna mesta gradi na teh izkušnjah in strokovnih podlagah ter v ospredje postavlja soustvarjanje znanja kot ključno orodje za izvajanje učinkovitih politik v realnih časovnih okvirih.

Več o tem v predhodni analizi, ki ponuja poglobljen vpogled v tematsko področje partnerstva.

Izvirni intervju z Ivano Katurić lahko preberete tukaj.

Poziv za pridružitev partnerstvu je zdaj odprt! Več