Nastavitev smeri kompasa na pot trajnostnega turizma v Evropi
Evropska komisija je odprla javno posvetovanje o novi strategiji EU za trajnostni turizem, ki bo usmerjala razvoj turizma v prihodnjih letih. Vabljeni, da do 12. septembra 2025 izrazite svoje mnenje – kot prebivalci, popotniki, predstavniki skupnosti ali deležniki v turističnem sektorju. Sodelujete lahko v spletni javni razpravi in prispevate k oblikovanju turizma, ki bo bolj trajnosten, odporen, vključujoč in usmerjen v kakovost življenja.
Nedavni podatki Svetovne turistične organizacije kažejo, da so mednarodni prihodi turistov v Evropo v začetku leta 2025 močno narasli in v številnih regijah presegli ravni pred pandemijo. Čeprav okrevanje pozitivno vpliva na lokalna gospodarstva, hkrati zaostruje že obstoječe izzive, kot so obremenjevanje okolja, motnje na stanovanjskih trgih, množični turizem ter izgubo lokalne identitete. Akcijski načrt za trajnostni turizem v tem kontekstu ni samo strateški dokument, ampak celovit operativni okvir za uresničevanje trajnostnih sprememb. Razvilo ga je široko zavezništvo mest, regij, nacionalnih oblasti in mrež ter vključuje šest ukrepov, ki se že izvajajo in ponujajo krajevno prilagojene rešitve za ključne izzive.
V nadaljevanju sledi podroben vpogled v najbolj pereče teme povezane s turizmom, vsaka predstavljena skozi prizmo usklajenega odziva Partnerstva za trajnostni turizem.
Podnebna kriza in ogljični odtis turizma
Turizem je hkrati eden od žrtev kot tudi sooblikovalcev podnebnih sprememb. Destinacije po vsej Evropi že občutijo njihove posledice od vse pogostejših poplav v Benetkah do uničujočih vročinskih valov v Atenah, obenem pa sam turistični sektor prispeva delež k podnebnim obremenitvam - predvsem prek izpustov iz letalskega in križarskega prometa, visoke porabe energije v nastanitvenih obratih in visoke odvisnosti od osebnih avtomobilov. Še posebej ranljiva so obalna območja, ki jih ogroža dvigovanje morske gladine, in gorska območja s pospešeno izgubo biotske raznovrstnosti.
Ukrep 1 Akcijskega načrta razvija smernice za podnebju prijazne in odporne mestne turistične destinacije.
Smernice temeljijo na petih stebrih Glasgowske deklaracije - na merjenju, razogljičenju, regeneraciji, sodelovanju in financiranju. Do sredine leta 2025 so se zbirale študije primerov in izvajali intervjuji z uspešnimi mesti, cilj pa je mesta opremiti s konkretnimi usmeritvami za pripravo lokalnih akcijskih načrtov za turizem, temelječih na dokazih in vključevanju skupnosti.
Trajnostno certificiranje: priložnost za mala, srednja in velika podjetja
Mesta so prizorišča, mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) pa ključni akterji turistične ponudbe, a številna nimajo zmogljivosti za zeleni prehod v svojem poslovanju, zato Ukrep 2 podpira destinacije pri uporabi trajnostnih certifikatov za MSP-je.
Namesto razvijanja novih orodij, ukrep gradi na obstoječih uspešnih praksah, kot so EU EcoLabel, Green Key in sheme priznane s strani Globalnega sveta za turizem (GSTC).
Partnerstvo trenutno izvaja ciljno usmerjene intervjuje z destinacijami in certificiranimi podjetji z namenom oblikovanja digitalnega priročnika za organizacije za upravljanje destinacij ter pregledne matrike verodostojnih certifikatov.
Namen ni le doseganje skladnosti, temveč tudi povečanje prepoznavnosti s poudarkom na okoljskih in tržnih prednostih trajnostno certificiranih storitev in ugledu.
Digitalni razkorak v turističnem sektorju
Digitalizacija spreminja turistično izkušnjo - od načrtovanja in rezervacije do tega, kako se v prostoru orientiramo in ga interpretiramo. Številni turistični delavci, zlasti v manjših mestih in na podeželju, od digitalizacije nimajo koristi, saj pomanjkanje digitalnih veščin zmanjšuje njihovo konkurenčnost in vpliv na razvoj bolj trajnostnih in podatkovno podprtih turističnih ekosistemov.
Ukrep 3 se na digitalne vrzeli odziva z razvojem orodja za usklajevanje digitalnih kompetenc, prilagojenega turističnim delavcem ter lokalnim in regionalnim oblastem.
Na osnovi evropskih digitalnih politik, EU-projektov in Turistične prehodne poti (Tourism Transition Pathway) se ukrep osredotoča na konkretne veščine od povečanje spletne pojavnosti in prepoznavnosti.
Da bi ustvarili orodje, ki bo uporabno, je bila izvedena anketa med lokalnimi oblastmi in turističnimi delavci po vsej Evropi, ki bo pomagala prepoznati vrzeli, določiti prioritete in oblikovati praktične priročnike.
Preobremenjenost destinacij in potreba po diverzifikaciji
Eden ključnih izzivov turizma v Evropi je prekomerna koncentracija, saj se preveč turistov pojavlja na premajhnih območjih. To breme je še posebej občutno na priobalnih območjih od Barcelone v Španiji od Barcelone do Herakliona v Grčiji. Ukrep 4 zato spodbuja razpršitev turistične ponudbe, ki bi jo dosergli z razvojem odpornih, izvensezonskih in lokalnih doživetij.
Na podlagi dobrih praks in modelov financiranja ukrep 4 kaže, kako lahko destinacije razpršijo povpraševanje: geografsko (na podeželju in v obmestnih območih), sezonsko (dogodki izven sezone) in tematsko (npr. rokodelstvo, gastronomija, tematske poti).
Zagotavljanje dostopnosti za vse
Kljub vse večji ozaveščenosti veliko evropskih turističnih storitev in infrastrukture še vedno ni dostopnih za osebe z invalidnostjo, starejšim in drugim ranljivim skupinam.
Ukrep 5 se osredotoča na izboljšanje dostopnosti v turizmu, pri čemer prepoznava ovire in zbira dobre prakse za vključevanje univerzalnega oblikovanja v načrtovanje ter javne storitve.
Dostopnost ni le zakonska obveznost, temveč tudi konkurenčna prednost, ki povečuje zadovoljstvo obiskovalcev, podaljšuje trajanje bivanja in povečuje verjetnost ponovnega obiska.
Erozija lokalne identitete in monokultura trgovin
Središča mest vse bolj preplavljajo trgovine s spominki in mednarodne franšize, kar zmanjšuje edinstveno identiteto krajev in s tem tudi pristnost, zaradi katere so privlačni obiskovalcem.
Ukrep 6 naslavlja ta izziv tako, da mesta podpira pri razvoju strategij za zaščito in oživljanje lokalne trgovine kot kulturnega in turističnega vira.
Ukrep aktivno zagovarja pomen lokalne in raznolike trgovinske ponudbe kot ključnega stebra trajnostnega turizma.
Na podlagi primerov uspešnih urbanih politik bo pripravljen dokument s priporočili za občine in turistične deležnike, kako ohraniti mestna jedra z mešano rabo, ki bodo živa in privlačna tako za prebivalce kot obiskovalce.
K bolj uravnoteženemu, odpornejšemu in človeškemu modelu turizma
V letu, ki ga zaznamujejo rekordni turistični obiski, okoljski pritiski in naraščajoči pozivi k spremembam, so zgoraj omenjena prizadevanja tako nujna kot navdihujoča in kažejo na spoznanje, da turizem ne more nadaljevati po ustaljeni poti, temveč se mora razvijati v harmoniji z mesti in skupnostmi, ki ga gostijo. Delo Partnerstva za trajnostni turizem je praktičen, ambiciozen in sodelovalen primer tega, kar je mogoče doseči.
Trajnostni turizem ne pomeni zgolj obvladovanje tokov in zmanjševanje vplivov, temveč govori o ponovnem razmisleku o naših vrednotah, krepitvi identitete kraja in zagotavljanju, da turizem ostane skupna korist, ne pa naraščajoče breme.
Vsak glas šteje – prispevajte k novi strategiji EU za turizem!
Evropski turizem potrebuje prenovo, ki bo upoštevala ljudi, okolje in lokalne skupnosti. Nova strategija EU za trajnostni turizem je priložnost, da to dosežemo skupaj. Zato Komisija poziva vse – od lokalnih oblasti in podjetij do posameznikov – da do 12. septembra 2025 sodelujete v javnem posvetu in prispevate svoje izkušnje, izzive in predloge.
Vaš prispevek lahko pomaga oblikovati bolj usklajen, zelen in vključujoč turistični model po meri Evrope prihodnosti!